- trobentáč
- -a m (á) kdor igra (na) trobento: trobentač trobi; poslušali so izvrstnega trobentača / bataljonski trobentač je zatrobil zbor
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
trobentáč
Look at other dictionaries:
zatrobíti — in zatróbiti im dov. (ȋ ọ) 1. zaigrati na trobilo: trobentač je zatrobil / zatrobiti na trobento // dati zvočne signale s trobilom: pastir, stražnik je zatrobil / preh. trobentač je zatrobil napad, umik, zbor 2. s pihanjem v ozek, cevast… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
alárm — a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dotrobíti — in dotróbiti im dov. (ȋ ọ) končati trobljenje: trobentač je dotrobil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klícati — klíčem nedov., klícala in klicála (í ȋ) 1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime: klical ga je, pa se ni hotel obrniti; vztrajno kliče mater; že dolgo te kličem; v strahu jo je začel klicati / polglasno, z močnim glasom klicati / iti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lútnjar — ja m (ȗ) nekdaj kdor igra na lutnjo: kraljevi trobentač in lutnjar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odtrobíti — in odtróbiti im dov. (ȋ ọ) prenehati trobiti: ko je trobentač odtrobil, se je zaslišalo glasno ploskanje / odtrobiti pesem / odtrobiti zbor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rávnokar — prisl. (á) 1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravnokar odpeljal; ravnokar je stopila v hišo; sonce je ravnokar zašlo / ravnokar nakošena trava 2. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trará — medm. (ȃ) posnema glas trobente, poštnega roga: trobentač je spet zaigral: trara, trara; sam.: slišati trara vojaške trobente … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trobáč — a m (á) 1. redko kdor igra, trobi na trobo: trobač na stolpu je zatrobil 2. zastar. trobentač: pihalci in trobači … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tróbar — ja m (ọ̑) 1. redko kdor igra, trobi na trobo: graščinski trobar 2. zastar. trobentač: bataljonski trobar je glasno zatrobil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
