trobénta

trobénta
-e ž (ẹ̑) glasbilo z višje ležečim tonskim obsegom v obliki spredaj razširjene kovinske cevi: trobente trobijo in bobni ropotajo; igrati (na) trobento; glas trobente / vojaška trobenta // kar je temu podobno: naredil si je trobento iz lubja; trobenta cveta ● jerihonske trobente po bibliji ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; žarg. biti prva trobenta v orkestru prvi, vodilni trobentačbot. črna trobenta užitna lijakasta goba temno sive ali črne barve, Craterellus cornucopioides; muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb; jazz trobenta dolga, ozka trobenta, ki daje svetel in oster zvok

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • trobéntati — am nedov. (ẹ̑) 1. igrati (na) trobento: trobentač trobenta 2. ekspr. glasno, doneče se usekovati: ves dan že smrka in trobenta / trobentati z nosom 3. preh., slabš. glasno, vsiljivo govoriti, pripovedovati: o svojih uspehih trobenta po vsem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • báchovski — a o [bah ] prid. (ȃ) tak kot pri Bachu: bachovska zvočnost skladbe ♦ muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jazz — a [džéz tudi džêz] m (ẹ̑; ȇ) popolnoma ali delno improvizirana glasba, ki temelji na folklorni glasbi ameriških črncev: poslušati jazz; razvoj, smeri jazza / pog. na odru je igral jazz jazz orkester ♦ muz. neworleanški jazz jazz v prvem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ángelov — a o prid. (á) nanašajoč se na angela: angelova trobenta / angelovo češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • funkcionálen — lna o prid., funkcionálnejši (ȃ) 1. ki ima poudarek na namenskosti, uporabnosti: funkcionalni princip v arhitekturi; funkcionalna preprostost pohištva; do kraja funkcionalen stil / funkcionalna arhitektura // ki ustreza svojemu namenu, uporabi:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krílovka — e ž (í) muz. trobenta z mehkim in temnim zvokom: igrati (na) krilovko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okrásek — ska m (ȃ) predmet, izdelek, namenjen olepšavi, okrasitvi: obesiti, pripeti, prišiti, razpostaviti okraske; keramični okraski; okraski iz čipk, zlata / okraski za novoletno jelko; pren. govoriti brez okraskov // likovni element, namenjen olepšavi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pískrič — a m (ȋ) nar. koroško 1. lonček: piti iz piskriča / piskrič masla 2. golidi podobna lesena posoda za merjenje žita, približno 20 l: prodal mu je dva piskriča ovsa ◊ bot. črni piskrič užitna lijakasta goba temno sive ali črne barve; črna trobenta …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trobénten — tna o (ẹ̑) pridevnik od trobenta: trobentni solo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trobéntica — e ž (ẹ̑) 1. manjšalnica od trobenta: otrok je zatrobil na trobentico 2. rastlina s pritličnimi listi in pecljatimi rumenimi cveti: v bregu cvetijo trobentice; nabirati zvončke in trobentice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”