rávnokar

rávnokar
prisl. (á) 1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravnokar odpeljal; ravnokar je stopila v hišo; sonce je ravnokar zašlo / ravnokar nakošena trava 2. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: četa se je ravnokar pripravljala h kosilu, ko je trobentač zatrobil alarm / otroci ravnokar vstajajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • bàš — prisl. (ȁ) star. poudarja trditev; prav, ravno: baš to mi ugaja; baš za naše kraje so se bili vroči boji; baš narobe je res; v dežju ni baš prijetno na pot / plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo pač / baš je šel mimo pravkar, ravnokar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dramíti — in drámiti im nedov. (ȋ á) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno; buditi: ravnokar je zadremala, nikar je ne drami! ropot ga je neprestano dramil iz spanja; otroci se že dramijo / dramiti bolnika iz omame; pren., pesn. nedeljsko… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fižólovica — e ž (ọ̑) nar. vzhodno fižolova juha: Ravnokar je pokosil skledo fižolovice (K. Meško) …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hotéti — hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čǝm] čèš [tudi čǝš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ ọ nọčem néčem) 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • menjeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjavati: menjevati koruzo za sol / s prijateljem si menjujeta znamke 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je prej bilo drugo iste vrste: žena ravnokar menjuje zavese //… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podpisováti — újem nedov. (á ȗ) 1. navajati svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: ravnokar podpisuje članek; podpisoval se je s tujim imenom / rad se podpisuje na neprimernih mestih // tako izražati, potrjevati a) soglasje: podpisovati proteste …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • préjle — prisl. (ẹ̑) ekspr. maloprej, ravnokar: prejle sem srečal tvojega strica; še prejle je bil dan, zdaj je pa že tema …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vpràv — prisl. (ȁ) star. 1. prav, zelo: zdela se mu je vprav lepa / vprav hitro napredovati / vse je vprav očarala 2. prav, ravno: vprav izobrazba lahko prinese največ dobrega / sedel je vprav na vrhu / vprav tedaj se je ozrla / v vezniški rabi zalotili …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”