- ravnokrílec
- -lca m (ȋ) nav. mn., zool. žuželke z dvema paroma neenakih kril in močnim grizalom, Orthoptera: strigalice, bogomolke in drugi ravnokrilci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ravnokrílec
Look at other dictionaries:
ravno... — prvi del zloženk nanašajoč se na raven prid.: ravnočrten, ravnokrilec, ravnostropen, ravnotežje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
