- trobéntanje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od trobentati: poslušati trobentanje / trobentanje o uspehih
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
trobéntarski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trobentarje ali trobentanje: čisti ton trobentarskega sola / po svojih trobentarskih zmožnostih daleč presega vse druge / ekspr. povešena trobentarska lica … Slovar slovenskega knjižnega jezika