Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čekàn — ána m (ȁ á) podočnik pri prašiču: divjega prašiča spoznaš po čekanih // nav. mn., nizko zob sploh: ima še nekaj majavih, rumenih čekanov; zapri usta in skrij čekane ◊ arheol. orožje v obliki ozke, ukrivljene sekire s koničastim temenom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čêkelj — klja m (é) redko podočnik pri prašiču; čekan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deráč — a m (á) močen podočnik pri zvereh: volk je zasadil derače ovci v vrat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očnják — a m (á) star. podočnik (pri živalih): izpuliti očnjak; mačka ima štiri očnjake … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podóčen — čna o prid. (ọ̑) anat. ki je pod očesom, očmi: podočna oteklina / podočni predel podočje; podočni zob podočnik; podočna kost ličnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podočnják — a m (á) 1. modrikasta polkrožna lisa pod očesom zaradi utrujenosti, slabokrvnosti: bila je bleda, z izrazitimi podočnjaki 2. podočnik: izpuliti podočnjak / močno razviti podočnjaki pri divjem prašiču … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pródnik — a m (ọ̑) prodni kamen: nasipina iz debelih prodnikov ◊ lov. prodnik podočnik v zgornji čeljusti pri jelenu; zool. krivokljuni prodnik ptica z dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Calidris ferruginea … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trgáč — a m (á) kdor trga grozdje ob trgatvi: najeti trgače; pesem trgačev; trgači in brentači ♦ lov. pes, ki z zobmi trga najdeno ustreljeno divjad; vet. močen podočnik pri zvereh; derač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trójka — e ž (ọ̑) 1. pog. številka tri: obkrožiti trojko / na tej progi vozi trojka tramvaj, avtobus številka tri ∙ žarg., med. izpuliti trojko podočnik 2. pog. pozitivna ocena, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobro: dobiva same trojke; v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
