- trgáč
- -a m (á) kdor trga grozdje ob trgatvi: najeti trgače; pesem trgačev; trgači in brentači ♦ lov. pes, ki z zobmi trga najdeno ustreljeno divjad; vet. močen podočnik pri zvereh; derač
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
trgáč
Look at other dictionaries:
trgač — tr̀gāč m <G trgáča> DEFINICIJA onaj koji trga (npr. u berbi za razliku od onoga koji odvozi) ETIMOLOGIJA vidi trgati … Hrvatski jezični portal
trgačica — trgàčica ž DEFINICIJA v. trgač ETIMOLOGIJA vidi trgati … Hrvatski jezični portal
beráč — 1 a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar) ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bráč — 1 a m (ȃ) muz. srednje velika tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: brenkati na brač 2 a m (á) nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: brači s polnimi košarami grozdja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trgáčica — e ž (ā) ženska oblika od trgač: petje trgačic v vinogradu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
