Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pòdočnjāk — m 〈N mn āci〉 (ob. mn) anat. dio pod okom, često omeđen borom i istaknut bojom; podočica … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
podočnjak — pòdočnjāk m <N mn āci> (ob. mn) DEFINICIJA anat. dio pod okom, često omeđen borom i istaknut bojom; podočica ETIMOLOGIJA vidi podočni … Hrvatski jezični portal
pòdočica — ž zast., {{c=1}}v. {{ref}}podočnjak{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
podočica — pòdočica ž DEFINICIJA zast., v. podočnjak ETIMOLOGIJA vidi podočni … Hrvatski jezični portal
podóčnica — e ž (ọ̑) 1. anat. ličnica: poškodovati si podočnico / bled obraz s štrlečimi podočnicami 2. redko podočnjak: imel je upadel obraz s podočnicami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podóčnik — a m (ọ̑) 1. koničast zob pod očesom: otroku že rastejo podočniki / močno razviti podočniki pri divjem prašiču ♦ anat. vsak od dveh zob med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom 2. podočnjak: imela je podočnike, kakor da ne bi spala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
