- oporočník
- -a m (í) jur. kdor napravi oporoko: tako je določil oporočnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
testátor — 1 ja m (ȃ) kdor testira, preizkuševalec: testator kandidatov / testatorji avtomobilov 2 ja m (ȃ) jur. oporočnik, oporočitelj: podpis testatorja … Slovar slovenskega knjižnega jezika