- testátor
- 1 -ja m (ȃ) kdor testira, preizkuševalec: testator kandidatov / testatorji avtomobilov ------ 2 -ja m (ȃ) jur. oporočnik, oporočitelj: podpis testatorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
testator — tes·ta·tor / te ˌstā tər/ n: a person who dies leaving a will Merriam Webster’s Dictionary of Law. Merriam Webster. 1996. testator … Law dictionary
testator — TESTATÓR, OÁRE, testatori, oare, s.m. şi f. Persoană care a făcut un testament, care a testat1. – Din fr. testateur, lat. testator, oris. Trimis de cata, 04.11.2003. Sursa: DEX 98 TESTATÓR s. (jur.) (înv.) dietaş. Trimis de siveco, 05.08.2004.… … Dicționar Român
testator — tes‧ta‧tor [teˈsteɪtə ǁ ˈtesteɪtər] noun [countable] LAW a person who makes a will (= official document stating who will have their money, property etc after they die ) : • The witnesses must sign the will in the testator s presence. * * *… … Financial and business terms
testator — tèstātor (testȃtor) m DEFINICIJA pravn. onaj koji sastavlja dokument kojim određuje prava oporukom ostavljene imovine i druge pojedinosti koje će se provesti i poštivati kao njegova posljednja volja; oporučitelj, zavještač ETIMOLOGIJA vidi test … Hrvatski jezični portal
testator — [tes′tāt΄ər, tes tāt′ər] n. [ME testatour < L testator < pp. of testari: see TESTAMENT] a person who has made a will, esp. one who has died leaving a valid will … English World dictionary
Testator — Tes*ta tor, n. [L.: cf. F. testateur.] (Law) A man who makes and leaves a will, or testament, at death. [1913 Webster] … The Collaborative International Dictionary of English
Testator — (lat., Testirer), der Erblasser, s.u. Testament. Daher testatorisch, nach dem Willen des Erblassers, von ihm angeordnet … Pierer's Universal-Lexikon
Testātor — (Testierer, lat.), Erblasser, der ein Testament errichtet … Meyers Großes Konversations-Lexikon
Testator — Testātor (lat.), Erblasser (s. Testament) … Kleines Konversations-Lexikon
testator — (n.) mid 15c., from Anglo Fr. testatour (c.1300), from L.L. testatorem, from testari (see TESTATE (Cf. testate)) … Etymology dictionary
testator — {{/stl 13}}{{stl 8}}rz. mos I, Mc. testatororze; lm M. testatororzy || owie, praw. {{/stl 8}}{{stl 7}} osoba rozporządzająca w testamencie swym majątkiem, sporządzająca testament; spadkodawca : {{/stl 7}}{{stl 10}}Podpis testatora. <łac.>… … Langenscheidt Polski wyjaśnień