- oporočíti
- -ím dov., oporóčil (ȋ í) knjiž., redko z oporoko določiti, zapustiti: oporočiti komu vse premoženje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
testamentírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko z oporoko določiti, zapustiti, oporočiti: testamentirati komu hišo … Slovar slovenskega knjižnega jezika