- oporočítelj
- -a m (ȋ) jur. kdor napravi oporoko: oporočitelj podpiše listino
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oporočítelj
Look at other dictionaries:
testátor — 1 ja m (ȃ) kdor testira, preizkuševalec: testator kandidatov / testatorji avtomobilov 2 ja m (ȃ) jur. oporočnik, oporočitelj: podpis testatorja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
