oporočítelj

oporočítelj
-a m (ȋ) jur. kdor napravi oporoko: oporočitelj podpiše listino

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • testátor — 1 ja m (ȃ) kdor testira, preizkuševalec: testator kandidatov / testatorji avtomobilov 2 ja m (ȃ) jur. oporočnik, oporočitelj: podpis testatorja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”