- oporóčen
- -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na oporoko: oporočne določbe / biti oporočna priča ♦ jur. oporočni dedič dedič, ki deduje po oporoki
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oporóčen
Look at other dictionaries:
testamentáren — rna o prid. (ȃ) knjiž. oporočen: testamentarna določila / testamentarni dedič … Slovar slovenskega knjižnega jezika
testamentáričen — čna o prid. (á) zastar. oporočen: testamentarična določila testamentárično prisl.: testamentarično komu kaj zapustiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
