Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obtožíti — in obtóžiti im dov. (ȋ ọ) narediti, imeti koga za krivega česa: obtožil ga je kraje; kar javno jo obtožuje / obtožili so ga pohlepa po denarju / po krivem obtožiti ♦ jur. vložiti obtožnico, obtožni predlog, zasebno tožbo obtóžen a o: obtožen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
groboskrúnstvo — a s (ȗ) oskrumba, onečaščenje groba: bil je obtožen požiga in groboskrunstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obtóženec — nca m (ọ) kdor je obtožen: mali obtoženec se je zagovarjal tudi pred očetom // jur. oseba, proti kateri je obtožnica postala pravnomočna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opróščati — am nedov. (ọ) 1. delati, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa: take ljudi so oproščali službe na galeji; star. oproščati od plačevanja 2. s sodbo odločati, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen: s tem sodišče obtoženca… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oprostíti — ím dov., opróstil (ȋ í) 1. narediti, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa: oprostiti koga kake dolžnosti; oprostili so ga plačevanja davkov; oprostiti koga vojaške službe / oprostili so ga davkov 2. s sodbo odločiti, da kdo ni kriv dejanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prótidržáven — vna o prid. (ọ̑ á) ki je proti državi: obtožen je bil zaradi protidržavnega delovanja / slabš. protidržavni elementi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sedéti — ím nedov. (ẹ í) 1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòobtóženec — nca m (ȍ ọ) jur. kdor je skupaj s kom obtožen v istem kazenskem postopku: izreči sodbo obtožencu XY in soobtožencem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vèleizdája — e ž (ȅ ȃ) jur., v nekaterih državah kaznivo dejanje zoper najvišje organe oblasti, državno ureditev, varnost države: to dejanje je veleizdaja; biti obtožen veleizdaje / dejanje veleizdaje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
