inkriminírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obdolžiti, obtožiti: avtor inkriminira v svojem članku več oseb ♦ jur. določiti s kazenskim zakonom, da je kako dejanje kaznivo dejanje inkriminíran a o 1. deležnik od inkriminirati: inkriminirana oseba /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obremeníti — ím dov., obreménil (ȋ í) 1. dati breme, težek predmet na kaj: obremeniti dvigalo; ladje ne smemo preveč obremeniti / ekspr. za izlet so se obremenili s težkimi nahrbtniki 2. naložiti komu veliko dela, dolžnosti: obremeniti učence z izvenšolskim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obtôžba — e ž (ō) 1. glagolnik od obtožiti: njegove obtožbe nič ne veljajo; pesnik poostri obtožbo proti stanju v družbi; vznemiril jo je s svojimi obtožbami 2. jur. pismena ali ustna zahteva upravičenega tožilca v kazenskem postopku, s katerim se zahteva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okrivíti — ím dov., okrívil (ȋ í) knjiž. obdolžiti, obtožiti: bal se je, da ga bodo česa okrivili; okrivili so ga tatvine; po nedolžnem okriviti koga / okriviti nasprotnika, da je kršil sporazum okrívljen a o: biti okrivljen umora … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sodíšče — a s (í) organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: ustanoviti sodišče; vložiti tožbo na sodišču; sedež sodišča / biti zaposlen na sodišču / brigadno, partizansko, revolucionarno sodišče; pritožiti se na višje sodišče /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòobtožíti — in sòobtóžiti im dov. (ȍ ȋ ȍ ọ) skupaj s kom obtožiti: obenem z bratom so soobtožili tudi njega sòobtóžen a o: udeležil se je sestanka pri soobtoženem XY … Slovar slovenskega knjižnega jezika
subverzíja — e ž (ȋ) prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje: obtožiti koga subverzije / gospodarska politična subverzija / narediti subverzijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
verížništvo — a s (ȋ) ekspr. nezakonito prekupčevanje: obtožiti koga verižništva; verižništvo s tobakom; tihotapstvo in verižništvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vohúnstvo — a s (ȗ) dejavnost vohunov: obtožiti koga vohunstva; ukvarjati se z vohunstvom / gospodarsko, industrijsko, vojaško, znanstveno vohunstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zarótništvo — a s (ọ̑) nav. ekspr. mišljenje, delovanje, ravnanje zarotnikov: obtožiti koga zarotništva; zagovarjati se zaradi zarotništva / politično zarotništvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika