- obtóženčev
- -a -o (ọ́) svojilni pridevnik od obtoženec: obtoženčev branilec; obtoženčev zagovor
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
branítelj — a m (ȋ) branilec: branitelji domovine / branitelj pravic / obtoženčev branitelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika