- obséden
- -dna -o prid. (ẹ̑) v zvezi obsedno stanje, v nekaterih državah stanje, v katerem na določenem področju vojaška uprava zamenja civilno oblast
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obséden
Look at other dictionaries:
obsésti — sédem dov., stil. obsèl obséla; nam. obsést in obsèst (ẹ ẹ̑) 1. sesti okrog česa: gostje so obsedli mizo // zastar. zasesti, zavzeti: sovražnik je obsedel mesto 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
divjáti — ám nedov. (á ȃ) 1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten; otroci divjajo po sobi, za žogo; divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela // ekspr. zelo hitro se premikati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlatíti — in mlátiti im nedov., prvi pomen tudi mláčen (ȋ á) 1. s cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja: mlatiti ječmen, pšenico, rž; takrat so še vse mlatili s cepci / mlatiti fižol / pri sosedovih mlatijo 2. ekspr. udarjati, tolči: če še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obsédenec — nca m (ẹ̑) nav. ekspr. obseden človek: pusti tega obsedenca pri miru / spolni obsedenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razsájati — 1 am nedov. (á) 1. v dejanju kazati notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: duševni bolnik, pijanec razsaja; vpili so in razsajali vso noč; razsaja kot obseden 2. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta razsaja; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vragomèt — éta m (ȅ ẹ) zastar. 1. od hudiča obseden človek: zdraviti vragometa 2. predrzen, podivjan človek: brezvestni vragomet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vragométen — tna o prid. (ẹ̑) zastar. 1. obseden od hudiča: zdraviti vragometnega človeka 2. predrzen, vražji: vragometni dečki in deklice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žêlja — e tudi é ž, rod. mn. žêlj in željá (é) 1. čustvena potreba po čem: želja raste, se veča; ekspr. ta želja že dolgo gori, tli v njem; čutiti, imeti, izraziti, pokazati željo; vzbuditi v kom želje; iskrena, podzavestna, trenutna želja; ekspr.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
