- obsédenec
- -nca m (ẹ̑) nav. ekspr. obseden človek: pusti tega obsedenca pri miru / spolni obsedenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obsédenka — e ž (ẹ̑) ženska oblika od obsedenec: opazovati obsedenko … Slovar slovenskega knjižnega jezika