bézgati — am nedov. (ẹ̑) nar. dirjati, divjati: otroci so bezgali med bajtami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bezljáti — ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
búriti — im nedov. (ū ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha 2. nepreh., redko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
divjánje — a s (ȃ) glagolnik od divjati: težko je prenašala njegovo divjanje; divjanje otrok / divjanje sovražnikovih čet / divjanje morja / divjanje cen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drvájsati se — am se nedov. (ȃ) nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati: otroci se drvajsajo po vasi / kod si se pa ves dan drvajsal se potepal, hodil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goníti — gónim nedov. (ȋ ọ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago; goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudoúriti — im nedov. (ū ȗ) ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino // razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izdivjáti se — ám se tudi zdivjáti se ám se dov. (á ȃ) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mòr — môra m (ȍ ó) zastar. umiranje, pomor: v mestu je grozen mor / mor je začel divjati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pregánjati — am nedov. (ȃ) 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika