- aretíranec
- -nca m (ȋ) kdor je aretiran, prijet: odpeljati, preiskati aretiranca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
eskórta — e ž (ọ̑) oborožena straža za spremstvo, zaščito ali nadzorstvo: aretiranec je stopal sredi eskorte; vojaška eskorta; komandant eskorte ♦ voj. spremljati konvoj z eskorto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpúst — a m (ȗ) 1. izpustitev: aretiranec čaka na izpust; izpust iz zapora / izpust živine na pašo / izpust odplak, plinov 2. odprtina za izpuščanje česa: plinski avtomat ima lahko več izpustov; izpust za paro; zbiralnik z izpustom v reko ◊ agr. izpust… … Slovar slovenskega knjižnega jezika