aretácija — e ž (á) glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / stražnik mu je napovedal aretacijo / aretacije so bile med zadnjo vojno dan za dnem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hôpniti — em dov. (ó ȏ) pog., ekspr. na hitro prijeti, zgrabiti: hopnil ga je za vrat // aretirati, zapreti: včeraj ga je policija hopnila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pohôpati — am dov. (ȏ) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: hotel mu je pohopati motor 2. aretirati, zapreti: zaradi ovadbe so ga pohopali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pohôpsati — am in pohópsati am dov. (ȏ; ọ̑) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico 2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
špijónka — e ž (ọ̑) vohunka: aretirati špijonko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
správiti — im dov. (á ȃ) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ugrabíteljica — e ž (ȋ) ženska oblika od ugrabitelj: aretirati ugrabiteljico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamehúriti — im dov. (ú ȗ) pog. 1. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: čakajo na priložnost, da bi ga zamehurili; s tem zakonom so nas zamehurili; zamehuril se je s svojo nepremišljeno izjavo 2. aretirati, zapreti: zamehurili so ga zaradi kraje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zašíti — šíjem dov., zašìl (í ȋ) 1. s šivanjem narediti kaj celo: zašiti strgane rokave, nogavice; zašiti po šivih / ročno, strojno zašiti / pog. te lepe obleke je zašila sama sešila 2. ekspr. aretirati, zapreti: zašili so ga, ker je prodajal mamila /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zločínka — e ž (ȋ) storilka zločina, zločinov: aretirati zločinko … Slovar slovenskega knjižnega jezika