- aretácija
- -e ž (á) glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / stražnik mu je napovedal aretacijo / aretacije so bile med zadnjo vojno dan za dnem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razkrínkanje — a s (ȋ) glagolnik od razkrinkati: razkrinkanje maškar / razkrinkanje in aretacija vohuna … Slovar slovenskega knjižnega jezika