zelênje

zelênje
-a s (é) 1. zeleno rastlinje: nizka vratca prekriva zelenje; zasaditi prostor okrog bloka z zelenjem; bujno tropsko zelenje / hiša je skrita v zelenju; pot se vije med zelenjem 2. zeleni deli rastlin, zlasti listi, vršički: drevesa so že brez zelenja; nabirati, smukati zelenje za koze; okrasiti sobo z zelenjem / zelenje peteršilja, zelene 3. površina, porasla z (zelenim) rastlinjem: hodili so po samem zelenju / mestno zelenje zelene površine v naselju in ob njem ● temno zelenje gozdov zelenina, zelenost

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • zèlēnje — sr zb. 1. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}zȅlēn (2){{/ref}} 2. {{001f}}povrće …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zelenje — zèlēnje sr zb. DEFINICIJA povrće, zȅlēn (2) ETIMOLOGIJA vidi zelen …   Hrvatski jezični portal

  • želênje — a s (é) glagolnik od želeti: hotenje prehaja v želenje; hrepenenje in želenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zelenjàva — ž razg., {{c=1}}v. {{ref}}zelenje{{/ref}} ✧ {{001f}}slov …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • herba — hȅrba ž DEFINICIJA farm. naziv za droge od osušene stabljike s listovima (ponekad od cvjetova) zelene biljke ETIMOLOGIJA lat.: trava, zelenje …   Hrvatski jezični portal

  • bílje — bílj ž mn. (ȋ ȋ) nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar) a s (ȋ) raba peša rastlinje, zelenje: pomladno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bohotéti — ím nedov. (ẹ í) redko bohotati: vsepovsod je bohotelo zelenje / zmote bohotijo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bújen — jna o prid., bújnejši (ū) 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gabrína — e ž (í) redko gabrov gozd: bujno zelenje gabrine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jétičen — čna o prid. (ẹ) 1. ki ima jetiko: jetičen človek; jetična žival / jetična rdečica na licih 2. ekspr. šibek, slaboten: jetična drevesca; jetično zelenje / to je jetičen spis …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”