- jétičen
- -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki ima jetiko: jetičen človek; jetična žival / jetična rdečica na licih 2. ekspr. šibek, slaboten: jetična drevesca; jetično zelenje / to je jetičen spis
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jétičen
Look at other dictionaries:
jétičnik — a m (ẹ) 1. nav. ekspr. jetičen človek: pokašljevanje jetičnikov 2. bot. rastlina z navadno nasprotnimi listi, ki ima v cvetih po dva prašnika, Veronica: ob stezi so rasli jetičnik in koprive … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súšičast — in sušíčast a o prid. (ú; í) star. jetičen, tuberkulozen: sušičasta ženska ∙ star. zdel se mu je še bolj bled in sušičast izčrpan, oslabel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súšičav — in sušíčav a o prid. (ú; í) star. jetičen, tuberkulozen: sušičavi bolniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súšičen — in sušíčen čna o prid. (ú; ȋ) star. jetičen, tuberkulozen: sušični bolniki / sušična rdečica na licih ● star. sušične rastline šibke, slabotne; star. sušična ženica izčrpana, oslabela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súšičnik — in sušíčnik a m (ú; ȋ) star. jetičen, tuberkulozen človek: kašljanje sušičnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
