- jétičnik
- -a m (ẹ́) 1. nav. ekspr. jetičen človek: pokašljevanje jetičnikov 2. bot. rastlina z navadno nasprotnimi listi, ki ima v cvetih po dva prašnika, Veronica: ob stezi so rasli jetičnik in koprive
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dolgolísten — tna o [u̯g] prid. (ȋ) ki ima dolge liste: dolgolistna palma ♦ bot. dolgolistni jetičnik; dolgolistna meta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grmíčast — a o prid. (í) 1. podoben grmiču: grmičasta rastlina; grmičasta vrtnica ♦ bot. grmičasti jetičnik gorska rastlina z rožnato rdečimi cveti v socvetju, Veronica fruticulosa; grmičasta šmarna detelja 2. porasel z grmičjem: grmičast breg, svet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klásnat — a o prid. (ȃ) ki ima klas: klasnate trave ♦ bot. klasnati jetičnik trajnica z modrimi cveti v grozdih na vrhu stebla, Veronica spicata … Slovar slovenskega knjižnega jezika