Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
baróčen — čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na barok: baročni slog / baročni oltar; hiša z baročnim pročeljem; baročno slikarstvo / naši baročni pisci / baročna glasba // knjiž. zelo okrašen, razgiban, bujen: baročna pisava; ekspr. ženska baročne postave… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bohôten — tna o prid., bohôtnejši (ó) bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike bohôtno prisl.: grmovje se bohotno razrašča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bŕsten — tna o prid. (ȓ; podpomen ŕ r̄) nanašajoč se na brst: brstna vejica ♦ bot. brstne luske luske, ki varujejo brste; um. brstni kapitel kapitel z okrasi v obliki brstov // nar. ki lepo in obilno raste; bujen: brstna trava; brstno žito; pren. brstna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
budíti — ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gízdav — a o tudi gizdàv áva o prid. (í; ȁ á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hobôten — tna o prid. (ó) zastar. bujen, bohoten: hobotna praprot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosíti — nósim nedov. (ȋ ọ) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podrásten — tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na podrast: podrastne rastline / bujen podrastni sloj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebújen — jna o prid. (ū) preveč bujen: trava je postala že prebujna / fant ima prebujno domišljijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razràst — ásta m (ȁ á) glagolnik od razrasti se: bujen razrast žita / velik razrast narodnoosvobodilnega gibanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
