- prebújen
- -jna -o prid. (ū) preveč bujen: trava je postala že prebujna / fant ima prebujno domišljijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prebújen
Look at other dictionaries:
prebudíti — ím dov., prebúdil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo buden: prebudilo ga je glasno govorjenje; prebuditi otroka; prebudil se je in prižgal luč; prebudil se je šele doma / prebudil se je žejen; pren. pomlad je prebudila travnike // v zvezi z iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krmežljàv — áva o prid. (ȁ á) 1. ki ima krmežlje: krmežljav otrok / krmežljave in vnete oči / ekspr. je še ves krmežljav ni še popolnoma prebujen; je še zaspan 2. slabš. nerazvit, zakrnel: ob cesti so rasli krmežljavi borovci; krmežljav poganjek // ki slabo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèprebujèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile // knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebohôten — tna o prid. (ó) prebujen: prebohotna trava; prebohotno cvetje / prebohotno dekle / prebohotna domišljija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
