- prebujênje
- -a s (é) glagolnik od prebuditi: vstajal je takoj po prebujenju / prebujenje narave / vplivati na politično prebujenje / prebujenje novih družbenih sil v svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prebudítev — tve ž (ȋ) prebujenje: prebuditev je bila neprijetna / narodnostna prebuditev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predrámek — mka m (ȃ) knjiž., redko prebujenje: trdno spanje brez sanj in brez predramkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika