- bohôten
- -tna -o prid., bohôtnejši (ó) bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike bohôtno prisl.: grmovje se bohotno razrašča
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hobôten — tna o prid. (ó) zastar. bujen, bohoten: hobotna praprot … Slovar slovenskega knjižnega jezika