zavíjanje

zavíjanje
-a s (í) glagolnik od zavijati: zavijanje avtomobila; zavijanje v levo; prehitevanje in zavijanje / zavijanje rogljičev / zavijanje daril; zavijanje v papir / zavijanje dejstev, resnice v lepe besede / zavijanje burje / slišati je bilo zavijanje psa / zavijanje po trebuhu

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • zavijálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na zavijanje: zavijalni papir / zavijalni stroj ◊ avt. zavijalni pas prometni pas pred križiščem, v križišču za zavijanje; gozd. borova esasta zavijalna rja glivična bolezen, pri kateri se poganjki zlasti rdečega… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Ojkanje — Le chant Ojkanje * Patrimoine culturel immatériel …   Wikipédia en Français

  • zavìjāčkī — prid. koji se odnosi na zavijače i zavijanje …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • závōjnī — prid. koji se odnosi na zavoj, koji služi kao zavoj i za zavijanje [∼ materijal] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • sargija — sàrgija ž DEFINICIJA reg. zavoj za zavijanje rana; ferband ETIMOLOGIJA tur. sargı …   Hrvatski jezični portal

  • zavijački — zavìjāčkī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na zavijače i zavijanje ETIMOLOGIJA vidi zaviti …   Hrvatski jezični portal

  • zavojni — závōjnī prid. DEFINICIJA koji služi kao zavoj i za zavijanje [zavojni materijal] ETIMOLOGIJA vidi zaviti …   Hrvatski jezični portal

  • avtomát — a m (ȃ) 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • embaláža — e ž (ȃ) kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov: embalaža naj bo lična in funkcionalna; vračunati embalažo v ceno; kovinska, papirnata embalaža; transportna embalaža; skupna teža blaga in embalaže; pren., ekspr. to je le star… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hijéna — e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”