Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
fólijski — a o prid. (ọ) 1. nanašajoč se na folio: folijski format / folijska izdaja Shakespearovih del 2. nanašajoč se na folijo: folijska embalaža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jájce — a s (á) 1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih: leči, odlagati jajca; mladiči se izležejo iz jajc; aligatorjeva, golobja, želvina jajca / kobilica izleže med… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kartonážen — žna o prid. (ȃ) nanašajoč se na kartonažo: kartonažni delavci / kartonažna tovarna / kartonažni izdelki; kartonažna embalaža ♦ papir. kartonažna lepenka lepenka za kartonažne izdelke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kovínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na kovino: a) kovinski izdelki; kovinski vijak; kovinska cev; kovinska embalaža; kovinska galanterija; kovinska konstrukcija; kovinska palica, plošča, posoda b) kovinski lesk, sijaj; kovinski okus okus po kovini;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lesén — a o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz lesa: lesen drog, klin, vijak; na grobu stoji lesen križ; lesen okvir; lesena embalaža; lesene grablje, vile; izdelovati lesene igrače; lesene stopnice; lesena škatla; jesti z leseno žlico; ograja je lesena; stal je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovojnína — e ž (ȋ) knjiž. kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov; embalaža: vreče, zaboji in druga ovojnina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škátla — e ž (ȃ) 1. posoda kvadraste, valjaste oblike, navadno s pokrovom, iz kartona, pločevine za shranjevanje, embalažo: odpreti škatlo; zlagati izdelke, pisma v škatlo; kartonska, pločevinasta škatla / konzervne škatle; šivalna škatla; škatla za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
steklén — a o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na steklo: stekleni drobci so ležali po tleh; pripravljati stekleno maso / ogrlica iz steklenih biserov; stekleni kozarci; steklena embalaža; steklena vaza; stekleno posodje / steklen lesk oči / s steklenim pogledom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tétrapak — tudi tetrapák a m (ẹ̑; ȃ) embalaža za tekočine, navadno iz močnejšega, plastificiranega papirja: izdelovati tetrapak / mleko v tetrapaku; neskl. pril.: tetrapak vrečka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uporabljív — a o prid. (ȋ í) ki se da koristno uporabiti, porabiti; uporaben: uporabljivi odpadki / uporabljiva ideja; uporabljiva gesla // ki ima potrebne lastnosti za kak namen: praktično uporabljiv stroj; uporabljiva embalaža / knjiž. bil je aktiven in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
