- emanírati
- -am nedov. (ȋ) knjiž. razširjati, izžarevati: po svojih slušateljih emanira univerza svojega duha širom po deželi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
emanirati — emanírati dv. <prez. emànīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA izaći/izlaziti, izvirati, (is)teći, izbiti/izbijati ETIMOLOGIJA vidi emanacija … Hrvatski jezični portal