vóhati

vóhati
-am nedov. (ọ̑) 1. z vohom zaznavati: vohati vonj po zažganem / vohati svež kruh; vohati pline // biti sposoben zaznavati vonj: šakal voha mrhovino na velike razdalje / nepreh. kljub nahodu še dobro voha 2. s potegi zraka v nos in premikanjem nosnic, glave prizadevati si zaznati določen vonj: pes je vohal, pa ni nič zavohal; žival voha okrog posode; srna voha po zraku 3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: kar naprej voha, pa nič ne izve; vohati okoli sosedove hiše; vohati za ljudmi 4. ekspr. čutiti, slutiti: vohali so nesrečo; vohal je, da se bo zgodilo nekaj hudega / vohati sneg predvidevati, da bo začelo snežiti vohajóč -a -e: medved je vohajoč obhodil travnik; vohajoči psi

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • vónjati — am nedov. (ọ̑) 1. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: cvetje močno, prijetno vonja; iz kuhinje vabljivo vonjajo jedi; vonjati po vrtnicah; brezoseb. v sobi vonja po kavi // oddajati, dajati vonj sploh: vonjati po dimu, gnoju; neprijetno,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dišáti — ím nedov. (á í) 1. oddajati, dajati prijeten vonj: akacije močno, opojno dišijo; zrak je dišal od samega cvetja; brezoseb. diši po vrtnicah; iz kuhinje vabljivo diši // oddajati, dajati vonj sploh: vsak predmet je drugače dišal; kuhinja diši po… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • njúhati — am nedov. (ȗ) 1. vleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: navadil se je njuhati / njuhati tobak 2. star. vohati, duhati: pes je njuhal po zraku …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ovohávati — am nedov. (ȃ) 1. vohajoč se približevati na več mestih: pes ga je ovohaval in mahal z repom; živali sta se prijazno ovohavali 2. zaznavati, ugotavljati z vohom: ovohavati hlapljive snovi / redko ovohavati smrad vohati, duhati 3. ekspr. s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • posmrčkováti — újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko premikajoč smrček vohati: vidra posmrčkuje na vse strani …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • povóhati — am dov. (ọ̑) krajši čas vohati: pes ga je povohal in tekel dalje / povohala je meso, če je sveže ● nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti; pes povoha pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šnófati — am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču 2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim ● nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vóhanje — a s (ọ̑) glagolnik od vohati: ob vohanju pečenke se mu je vzbudila želja po jedi / vohanje nesreče …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vohnjáti — ám nedov. (á ȃ) star. vohati, vohljati: psi so vohnjali po obleki; vohnja kot lovski pes …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”