- njúhati
- -am nedov. (ȗ) 1. vleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: navadil se je njuhati / njuhati tobak 2. star. vohati, duhati: pes je njuhal po zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
njúhati
Look at other dictionaries:
niuhsjan — (*) [akin to Rus njuhati, sniff] : spy. Deriv. niuhseins search. Comp. biniuhsjan search … Gothic dictionary with etymologies
njúhanje — a s (ȗ) glagolnik od njuhati: gornjo ustnico ima porjavelo od njuhanja / tobak za njuhanje / pasje njuhanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino: težko ga je razumeti, ker noslja; nalahno noslja / kadar govori, noslja 2. redko njuhati: nosljati tobak nosljáje: nosljaje peti nosljajóč a e: nosljajoče govorjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šnófati — am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču 2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim ● nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tobák — a m (ȃ) 1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete; sušiti in rezati tobak; obirati tobak; nasadi tobaka / makedonski tobak 2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tobákec — kca m (ȃ) ekspr. manjšalnica od tobak: kaditi, njuhati tobakec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
