- vijákov
- -a -o prid. (á) nanašajoč se na vijak: vijakova glava / vijakov list
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
vijákov
Look at other dictionaries:
céven — vna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cev: cevni nastavek; cevni navoj, spoj; cevna odprtina; cevno koleno / cevni daljnovod za nafto; cevni sistem; cevni vod / cevna pločevina ◊ ptt cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvijáč — a m (á) orodje za odvijanje ali privijanje vijakov, ki imajo zarezo v glavi: odviti z izvijačem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvíjanje — a s (í) glagolnik od izvijati: izvijanje vijakov / nobeno izvijanje mu ne bo pomagalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kljúč — a m (ú) 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime … Slovar slovenskega knjižnega jezika
narebríčiti — im dov. (í ȋ) teh. narediti, da ima kaj podolgovate vzboklinice, rebra: narebričiti gladko površino / narebričiti glave vijakov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvíjanje — a s (í) glagolnik od odvijati: odvijanje in privijanje vijakov / odvijanje zavitka je dolgo trajalo / hitro odvijanje dogodkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privíjanje — a s (í) glagolnik od privijati: odvijanje in privijanje vijakov / privijanje obloge na zid … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ráglja — e ž (ȃ) 1. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov: raglje drdrajo; vrteti ragljo; glas ima kakor raglja / ekspr. streli iz nemških ragelj strojnic ♦ strojn. ročica z zaskočnim mehanizmom, ki dopušča prenos sile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sêdlo — a s (é) 1. priprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet: nadeti, pritrditi sedlo; sneti sedlo s konja, z osla; vzpeti se v sedlo; veliko, visoko sedlo / jahalno, tovorno sedlo / konj ga je vrgel iz sedla 2. širši zložnejši… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stávek — vka m (ȃ) 1. enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz besed: oblikovati stavek; dolg, kratek stavek; jasen, zapleten stavek; deli stavka; začetek stavka; besede in stavki / besedilo je pregledal od stavka do stavka; zna povedati samo nekaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
