- privíjanje
- -a s (í) glagolnik od privijati: odvijanje in privijanje vijakov / privijanje obloge na zid
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
privíjanje
Look at other dictionaries:
céven — vna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cev: cevni nastavek; cevni navoj, spoj; cevna odprtina; cevno koleno / cevni daljnovod za nafto; cevni sistem; cevni vod / cevna pločevina ◊ ptt cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
francóz — a m (ọ̑) priprava za odvijanje ali privijanje z vzporedno se premikajočimi čeljustmi: s francozom odviti matico, vijak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvijáč — a m (á) orodje za odvijanje ali privijanje vijakov, ki imajo zarezo v glavi: odviti z izvijačem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kljúč — a m (ú) 1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvíjanje — a s (í) glagolnik od odvijati: odvijanje in privijanje vijakov / odvijanje zavitka je dolgo trajalo / hitro odvijanje dogodkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privijálo — a s (á) priprava za privijanje ali odvijanje česa: uporabljati privijala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ráglja — e ž (ȃ) 1. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov: raglje drdrajo; vrteti ragljo; glas ima kakor raglja / ekspr. streli iz nemških ragelj strojnic ♦ strojn. ročica z zaskočnim mehanizmom, ki dopušča prenos sile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svóra — e ž (ọ̑) močnejši drog, ki povezuje sprednji in zadnji del voza; sora: popraviti, skrajšati svoro / peljati se na svori ◊ les. železna priprava s čeljustma za stiskanje, privijanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
