ugléden

ugléden
-dna -o prid., uglédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima ugled: ugleden človek; ugledni gostje / ugledna družina / ugleden poklic; ugledna služba // ekspr. izbran, boljši: ugledna črna obleka; želi uglednejšo sobo 2. ekspr. velik, precejšen: ponujajo jim ugledne vsote

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • demagóg — a m (ọ̑) 1. kdor si z lažnimi obljubami, trditvami želi pridobiti zaupanje ljudi in s tem politično moč: bil je političen avanturist in demagog; obeti demagogov 2. pri starih Grkih ugleden govornik, ki vpliva na ljudstvo in vodstvo države …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • farmakológ — a m (ọ̑) strokovnjak za farmakologijo: ugleden farmakolog …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • galeríst — a m (ȋ) uslužbenec v galeriji: galeristi in muzealci // lastnik galerije: ugleden italijanski galerist …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • imeníten — tna o prid., imenítnejši (ȋ) 1. ekspr. ugleden, premožen: imeniten človek; pri njem so kupovali najimenitnejši meščani / njegova nevesta je iz imenitne hiše 2. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v veliki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • imenítnik — a m (ȋ) 1. ekspr. ugleden, veljaven človek: banketa so se udeležili vsi imenitniki iz mesta 2. knjiž. plemič, gospod: njegovi predniki so bili imenitniki; bojarji in drugi imenitniki; pren., knjiž. imenitniki duha …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • knjižévnik — a m (ẹ̑) kdor piše literarna dela umetniške vrednosti: pomemben, ugleden književnik; brati eseje in kritike znanega književnika; književniki in publicisti / svobodni književnik ki se poklicno ukvarja s pisanjem takih del; društvo književnikov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • koríto — a s (í) 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mêtla — e ž (é) 1. priprava za pometanje iz zvezanega svežnja vejic, šib, ščetin z držajem: izdelovati, prodajati metle; slika čarovnice na metli; metla in smetišnica; drži se, kot bi metlo požrl zelo vzravnano, togo; domišljavo / brezova metla / ta… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèugléden — dna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) nav. ekspr. ki ni ugleden: prebiral je povečini dela neuglednih pisateljev / spoznal je, da si je izbral precej neugleden poklic // publ. skromen, preprost: stanuje v nizki, neugledni hiši / neugledna mestna četrt… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”