imenítnik

imenítnik
-a m (ȋ) 1. ekspr. ugleden, veljaven človek: banketa so se udeležili vsi imenitniki iz mesta 2. knjiž. plemič, gospod: njegovi predniki so bili imenitniki; bojarji in drugi imenitniki; pren., knjiž. imenitniki duha

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • imenítnež — a m (ȋ) redko imenitnik: naš gost je imenitnež …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • imenítnica — e ž (ȋ) ženska oblika od imenitnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”