strpínčiti

strpínčiti
-im tudi iztrpínčiti -im dov. (í ȋ) s trpinčenjem izčrpati, oslabiti: zapornike so strpinčili; strpinčiti se s težkim delom / strpinčiti telo strpínčen tudi iztrpínčen -a -o: strpinčeni obrazi otrok; bil je suh in strpinčen; strpinčen od težkega dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • iztrpinčiti — gl. strpinčiti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zgnjáviti — im dov. (á ȃ) pog., ekspr. izmučiti, strpinčiti: zgnjaviti zapornike …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zvícati — am dov. (ȋ) star. izmučiti, strpinčiti: moža je zvicala, da se mu je zmešalo zvícati se v krščanskem okolju s trpljenjem se očistiti v vicah: na onem svetu se bo zvical / zvicati se za svoja slaba dela zvícan a o: zvicane duše …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”