- iztrpinčiti
- gl. strpinčiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
iztrpinčiti
Look at other dictionaries:
strpínčiti — im tudi iztrpínčiti im dov. (í ȋ) s trpinčenjem izčrpati, oslabiti: zapornike so strpinčili; strpinčiti se s težkim delom / strpinčiti telo strpínčen tudi iztrpínčen a o: strpinčeni obrazi otrok; bil je suh in strpinčen; strpinčen od težkega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
