- strpljèn
- -êna -o prid. (ȅ é) ekspr. telesno izčrpan, zlasti zaradi napornega dela: bil je suh in strpljen; strpljene matere; strpljen od hude bolezni / strpljen obraz; prim. iztrpeti, strpeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
strpljèn
Look at other dictionaries:
strpljen — stȓpljen prid. DEFINICIJA reg. strpljiv, v. [strpljen spašen] ETIMOLOGIJA vidi strpljiv … Hrvatski jezični portal
stȓpljen — prid. reg., {{c=1}}v. {{ref}}strpljiv{{/ref}} [∼ spašen] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
strpjeti — stŕpjeti se (Ø, do čega) svrš. <prez. stȓpīm se, pril. pr. īvši se, prid. trp. stȑpljen> DEFINICIJA strpljivo provoditi/podnositi prolaženje vremena do čijeg dolaska, do raspleta događaja itd. ETIMOLOGIJA vidi strpljiv … Hrvatski jezični portal
strpéti — ím dov., tudi stŕpel (ẹ í) 1. navadno z nikalnico imeti sposobnost vztrajati, biti kje dalj časa: do večera ne bo strpel; niti minute ne strpi na mestu, pri miru; ne more strpeti v sobi / ne strpi pri knjigi; ni mogel strpeti, da ga ne bi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
