- sòčustvovánje
- -a s (ȍ-ȃ) glagolnik od sòčustvováti: sočustvovanje v ljubezni; sožitje in sočustvovanje med ljudmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sočustvovánje — a s (ȃ) glagolnik od sočustvováti: sočustvovanje z ženo in materjo, ki sta se mučili z delom / pomagati iz sočustvovanja iz sočutja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izzváti — zôvem dov., izzvál (á ó) 1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročiti, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah: izzvali so ga, pa se je moral braniti / izzvati koga na boj / izzvati koga k debati, polemiki 2. biti neposredni vzrok,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kámoli — prisl. (ȃ) zastar. kaj šele: junak romana ne vzbuja niti zanimanja, kamoli sočustvovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nesréča — e ž (ẹ) 1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika