Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sòčustvováti — újem nedov. (ȍ á ȍ ȗ) knjiž. skupaj s kom čustvovati: sočustvovati z navdušeno množico / sočustvovala je z vsem, kar mu je napolnjevalo srce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čutíti — in čútiti im nedov. (ȋ ú) 1. zaznavati s čutili: čutiti kri v ustih; čutiti mokroto v čevljih; pod prsti je čutil utripanje žile; čutil je, da ga duši; vsi so čutili potres / nepreh. njegova roka ne čuti več / psi so čutili ljudi, zato so lajali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mréti — mrèm tudi mŕjem stil. mrjèm nedov., mŕl (ẹ ȅ, ŕ, ȅ) knjiž. 1. umirati: ti ljudje mrejo brez strahu; otroci so mrli od gladu; množično so mrli za to boleznijo / ekspr.: mrem ob misli, da si v nevarnosti; duša mu je mrla od hrepenenja; od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omilováti — újem nedov. (á ȗ) zastar. pomilovati, sočustvovati: vsi so omilovali nesrečno dekle / omilovati svojo usodo objokovati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sočustvovánje — a s (ȃ) glagolnik od sočustvováti: sočustvovanje z ženo in materjo, ki sta se mučili z delom / pomagati iz sočustvovanja iz sočutja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòčustvovánje — a s (ȍ ȃ) glagolnik od sòčustvováti: sočustvovanje v ljubezni; sožitje in sočustvovanje med ljudmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòčutíti — in sòčútiti im nedov. (ȍ ȋ ȍ ú) skupaj s kom čutiti: to se ne da pojasniti, da se le sočutiti / redko sočutiti s tujo bolečino sočustvovati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòtrpéti — ím nedov., tudi sòtŕpel; sòtrpljèn (ȍ ẹ ȍ í) knjiž. skupaj s kom trpeti: več mesecev so sotrpeli v taborišču ∙ knjiž. sotrpeti s ponesrečenci sočustvovati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trpljênje — a s (é) 1. glagolnik od trpeti: njegovo trpljenje jih je pretreslo; postaral se je od trpljenja; sočustvovati ob trpljenju drugega; dolgotrajno, hudo, neznosno trpljenje / povzročiti, prizadeti komu trpljenje / duševno, telesno trpljenje ♦ rel.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túj — a e prid. (ȗ ú) 1. ki je last drugega, ne osebka: zaleteti se s tujim, ne svojim avtomobilom; piti za tuj denar; del ograje stoji na tujem svetu // ki pripada drugemu, ne osebku: sesti na tuj sedež / odpreti tuje pismo / posegati v tuje pravice… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
