izzváti

izzváti
-zôvem dov., izzvál (á ó) 1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročiti, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah: izzvali so ga, pa se je moral braniti / izzvati koga na boj / izzvati koga k debati, polemiki 2. biti neposredni vzrok, razlog, da se kaj pojavi, nastane: njegove izjave so izzvale jezo, odpor; odločitev vlade je izzvala demonstracije, proteste; udarec je izzval ostro bolečino / izzvati prepir, pretep // povzročiti, da se kaj pojavi, nastane: ljudje velikokrat sami izzovejo nesrečo / s svojim pripovedovanjem je želela izzvati sočustvovanje vzbuditi ◊ jur. izzvati prstne odtise napraviti jih vidne izzván -a -o: smeh je bil izzvan; izzvana izjava ♦ med. izzvani splav splav, ki ga nosečnica želi in se opravi s človeškim posegom

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • afékt — a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt; to je rekel, storil v afektu; silovit afekt; je človek afektov ◊ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • intervéncija — e ž (ẹ) 1. navadno s prilastkom dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa, poseg(anje): intervencija družbenih forumov je bila v tem primeru nujna; na tekmi ni šlo brez sodnikove intervencije; hitra, pravočasna intervencija… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izzív — a m (ȋ) glagolnik od izzvati: nihče ni odgovoril na njegov izziv; izziv na dvoboj, pretep / v njegovem glasu je čutiti izziv ♦ šport. svetovni prvak je sprejel izziv …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odtís — a m (ȋ) 1. glagolnik od odtisniti: odtis pečata, podpisa na papir; napaka pri odtisu 2. kar se prenese z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: narediti, primerjati odtise; barvni odtis; odtisi v različnih grafičnih tehnikah; povečati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pánika — e ž (á) nenaden, velik strah, ki zajame navadno večje število ljudi in povzroči zmedo, nerazsodno ravnanje: vojake je zajela panika; zgrabila me je panika; nalesti se panike; premagati paniko / izzvati, stopnjevati paniko; širiti paniko med… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prerékanje — a s (ẹ̑) glagolnik od prerekati: prerekanje trditev nasprotne stranke / knjiga je vzbudila veliko zanimanja in prerekanja / izzvati prerekanje; prerekanje z nasprotniki; prerekanje, prepir in pretep …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rabúka — e ž (ȗ) pog. glasen, bučen prepir, pretep: nenadoma je na cesti nastala rabuka; izzvati rabuko; dijaška, fantovska rabuka / nemiri in rabuke po deželi spopadi, spori …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • refléks — a m (ẹ̑) 1. nehoten odgovor organizma na dražljaj: izzvati refleks; refleks mišice, žleze; meriti hitrost refleksa ∙ ekspr. imeti dober refleks biti sposoben zelo hitro odgovoriti, reagirati na kaj 2. knjiž. kar je vidno, se kaže na površini… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sméh — a m (ẹ̑) izražanje zlasti veselja, sreče z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi: loteval se ga je smeh; ob pogledu na ta prizor ga je smeh hitro minil; ekspr. smeh ga grabi, lomi, popade, razganja; izzvati smeh pri… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sprovocírati — am dov. (ȋ) 1. spodbuditi koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: nasprotniki so ga sprovocirali; govornik se ni dal sprovocirati 2. ekspr. izzvati: s svojim odkritosrčnim pogovorom jo je sprovocirala / sprovocirati spopad,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”