- izzív
- -a m (ȋ) glagolnik od izzvati: nihče ni odgovoril na njegov izziv; izziv na dvoboj, pretep / v njegovem glasu je čutiti izziv ♦ šport. svetovni prvak je sprejel izziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izzív
Look at other dictionaries:
sprejéti — spréjmem dov., sprejmíte tudi spréjmite; sprejél; nam. sprejét in sprejèt (ẹ ẹ) 1. z izrazitvijo svoje volje narediti a) da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejeti darilo, nagrado; od nje ni hotel sprejeti denarja; rad, z veseljem to … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tíh — a o prid., tíšji (ȋ í) 1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki 2. ki s svojim delovanjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
