prerékanje

prerékanje
-a s (ẹ̑) glagolnik od prerekati: prerekanje trditev nasprotne stranke / knjiga je vzbudila veliko zanimanja in prerekanja / izzvati prerekanje; prerekanje z nasprotniki; prerekanje, prepir in pretep

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • brezplóden — dna o prid. (ọ̄) knjiž. ki je brez uspeha, koristi: vsi poskusi, da bi dosegel breg, so bili brezplodni; brezplodno delo, iskanje / dolga, brezplodna leta / spustil se je v brezplodno prerekanje nepotrebno, nesmiselno brezplódno prisl.:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dopovedovánje — a s (ȃ) glagolnik od dopovedovati: iz gostilne je bilo slišati dopovedovanje in prerekanje / kljub našemu dopovedovanju je šel dalje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kávs — a m (ȃ) 1. ekspr., navadno v zvezi ravs in kavs prepir, prerekanje, pretep: v tej hiši je večen ravs in kavs; kmalu je nastal ravs in kavs 2. redko kavsanje: kavs petelinov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klofutánje — a s (ȃ) glagolnik od klofutati: spet to prerekanje in klofutanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krég — a m (ẹ̑) pog. 1. opominjanje, oštevanje: malo krega je včasih dobro 2. prepir, prerekanje: iz hiše se je zaslišal kreg …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • preklaríja — e ž (ȋ) pog. prepir, prerekanje: preklarija je postajala bolj in bolj glasna; v družini je prišlo do hudih preklarij / spustiti se v literarne, politične preklarije …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prerèk — éka m (ȅ ẹ) star. prerekanje: zaradi takih prerekov lahko pride še do pravde …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • preréka — e ž (ẹ̑) 1. redko prerekanje: prereke in spori 2. knjiž. razprava, razpravljanje: poznavalca literature sta začela prereko; prereke znanstvenikov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prežênek — nka m (ȇ) nar. tolminsko prerekanje, pričkanje: iz preženka je nastal prepir; preženek med pivci …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rávs — a m (ȃ) ekspr. spopad, pretep, zlasti s potegovanjem krempljev, zob po nasprotniku: opazovati ravs mačkov, petelinov / v tej hiši je večen ravs in kavs prepir, prerekanje, pretep …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”