- sesánje
- -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od sesati: doba sesanja / sesanje palca / sesanje prahu; priprava za sesanje plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sesánje
Look at other dictionaries:
sesálen — lna o [sǝs in ses] prid. (ȃ) nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina ♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črpálka — e ž (ȃ) priprava za sesanje ali potiskanje tekočin, plinov: črpalka črpa, deluje; vodna črpalka na električni pogon; črpalka za gorivo / motorna, ročna črpalka ♦ strojn. batna črpalka; vakuumska, zračna črpalka // navadno v zvezi z bencinski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cúcelj — clja m (ú) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúda — 1 e ž (ȗ) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo 2 e ž (ū) nav. mn. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
havstórij — a m (ọ) bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obloústka — e ž (ȗ) nav. mn., zool. živali z okroglim, za sesanje prilagojenim gobcem z velikim številom zob in hrbtno struno, Cyclostomata: ribe in obloustke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razváda — e ž (ȃ) slaba, neprimerna navada: sesanje prsta je pogosta otroška razvada; skušal se je znebiti stare razvade; grde razvade; pivska razvada / nohte grize iz razvade … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sesálec — lca [sǝs u̯c in ses u̯c tudi sǝs lc in ses lc] m (ȃ) 1. žival, ki v mladosti sesa: proučevati sesalce; značilnosti sesalcev ♦ zool. sesalci toplokrvne, z dlako pokrite živali, katerih samice imajo mlečne žleze in navadno kotijo žive mladiče,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sesálka — e [sǝs u̯k in ses u̯k tudi sǝs lk in ses lk] ž (ȃ) stroj ali naprava za sesanje tekočin, plinov: izsesati tekočino s sesalko / vodna, zračna sesalka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sesálnik — a [sǝs in ses] m (ȃ) električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalnik; posesati tla s sesalnikom / sesalnik za prah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
