- razváda
- -e ž (ȃ) slaba, neprimerna navada: sesanje prsta je pogosta otroška razvada; skušal se je znebiti stare razvade; grde razvade; pivska razvada / nohte grize iz razvade
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razváda
Look at other dictionaries:
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razvádica — e ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od razvada: dobro pozna njegove razvadice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
simptomátičen — čna o prid. (á) nanašajoč se na simptom: simptomatičen pojav; grizenje nohtov je simptomatična razvada ♦ med. simptomatično zdravljenje simptomatsko zdravljenje // knjiž. značilen, tipičen: to se kaže v simptomatični obliki; ta kriza je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upropáščati — am nedov. (á) knjiž. uničevati: z nesposobnostjo je upropaščal podjetje / materialno upropaščati koga upropaščajóč a e: upropaščajoča razvada … Slovar slovenskega knjižnega jezika
