- sesálnik
- -a [sǝs in ses] m (ȃ) električni aparat za sesanje prahu: vključiti sesalnik; posesati tla s sesalnikom / sesalnik za prah
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
loščílnik — a m (ȋ) električni aparat za loščenje tal: priključiti loščilnik; sesalnik in loščilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réžast — a o prid. (ẹ) poln rež: stenska obloga je iz slabega lesa in režasta / režast nastavek za sesalnik / ekspr. režaste oči priprte … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsesávati — am [sǝs in ses] nedov. (ȃ) 1. s sesanjem spravljati vase: vsesavati z mlekom tudi zrak // z zračnim tokom spravljati v kaj: sesalnik vsesava smeti; stroj vsesava sneg; vsesavati plin 2. ekspr. vpijati, vsrkavati: suha prst je vsesavala vodo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika