- sesálo
- -a [sǝs in ses] s (á) 1. zool. cevast organ nekaterih žuželk za sesanje hrane: čebela srka medičino s sesalom; sesalo in grizalo 2. redko sesalka: izčrpati vodo s sesalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sesálo
Look at other dictionaries:
grgljáti — ám nedov. (á ȃ) redko grgrati: dete je sesalo prst in grgljalo / izpod skale grglja voda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kljúnec — nca m (ȗ) zool. proti koncu zoženo sesalo pri nekaterih žuželkah: napadeno žival izsesa s kljuncem ◊ bot. zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rílček — čka [u̯č] m (ȋ) manjšalnica od rilec: pomoliti rilček iz zemlje; ježev rilček / rilček pri čajniku dulec ◊ zool. podaljšani del glave z grizalom na koncu pri nekaterih hroščih; zelo podaljšano sesalo pri metuljih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sesáti — ám [sǝs in ses] nedov. (á ȃ) 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo // z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
têlce — a s (ē) nar. teliček: telce je že sesalo; skače kot telce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
